Vsak dan se pojavljajo dileme kje in kako kupiti dobrega pasemskega psa. Nekateri zagovarjajo nakup pri nekomu, ki jim je znan – prijatelji, družina, znanci. Spet drugi, odprejo portal z oglasniki in izberejo prvi poceni oglas, pokličejo telefonsko, ki je navedena v oglasu in že držijo psička v rokah. So pa tudi redka manjšina ljudi, ki se zavedajo kakšne so potencialna tveganja in nevarnosti legel, ki niso registrirana pri kinološki zvezi Slovenije.
Definicija pasemske živali in kako se izogniti lažem prodajalcev
Pasemska žival je samo tista, ki ima rodovnik in katere starši so pridobili vzrejno dovoljenje. Rodovnik ni nič drugega kot nekakšna osebna izkaznica živali, na kateri so vpisani njeni predniki, kot dokaz, da žival res pripada pasmi.
Kadar smo v dilemi če je naš pes res rodovniški, pokličemo kinološko zvezo Slovenije, kjer imajo seznam vseh registriranih rodovniških legel. Za mačke pa pokličemo felinološko zvezo Slovenija ali katerega od felinoloških društev.
Ne nasedajte lažem, da so psički/mucki »čistokrvni« le rodovnika nimajo. Prodajalec vam ne more dati nobenega zagotovila, saj so te psi/mačke brez znanega porekla. Te živali so v 99% iz«vzreje« ki ne teži k ohranjanju pasme in njenega zdravja, vizualnih in karakternih značilnosti, temveč prodajalci še sami ne vedo kakšno škodo delajo pasmi z vzrejo,ki je mimo vseh predpisov. Zato preverite vsakega vzreditelja.
Kaj vse so dolžnosti odgovornega vzreditelja in zakaj so cene pasemskih živali tako visoke
Dober vzreditelj upošteva zakon o zaščiti živali in jih ne odda pred zakonsko predpisano določitvijo o oddaji. Najprimernejši čas za ločitev psičkov od matere je v starosti 8 tednov ( kar veleva tudi zakon)-mladih mačk pa v starosti od 12-16. Nikakor pa ne pri osmih tednih, kot mnogi zmotno miislijo ( mačke za dozorevanje porebujejo več časa od psov)
Vzreditelj, ki mu gre v prvi vrsti za dobrobit svojih živali bo opravil zdravstvene preglede, ki so predpisani za njegovo pasmo in lahko brez testiranj prenašajo dedno prenosljive bolezni na potomce.
Kot primer za pse; za pasmo psov čivava je je obvezno slikanje pogačice, ker se pri njih pojavlja luksacija pogačice in brez testov nimamo nobene garancije, da starša nista prenašalca te bolezni. Če bi vzeli čivavo z rodovnikom, bi dobili psička cepljenega, čipiranega, razglistenega, s potnim listom, z rodovnikom, na katerem so vpisani vsi predniki mladiča, Z rodovnikom je moč slediti trem generacijam prednikom psa, potem pa lahko sledimo prednike še od pra staršev mladiča, vse do črno belih fotografij in še naprej. Izključno in samo to je garancija, da pes pripada neki pasmi. Ostalo so navadne laži prekupčevalcev, katerim je vseeno za pasmo ter mladiče, vodi jih le želja po hitrem zaslužku.
Samo pri rodovniških psih se po pravilniku KZS ( kinološke zveze Slovenije) izvajajo zdravstveni testi, ki so predpisani za določeno pasmo. Npr. pregledi, kjer slikajo kolke, pregledajo oči, pogačico, srce,oči… Če ima kateri od psov katero od teh dednih bolezni, se ga izloči iz vzreje – se ga ne sme pariti. Pri nerodovniških ” čistokrvnih” psih se psi ne preglejujejo, zato lahko starši mladičkov prenesejo razne dedne bolezni tudi na njih.
Če mladički nimajo rodovnika, to pomeni, da vsaj eden od staršev nima vzrejnega dovoljenja. Lahko da psa sploh niso peljali na vzrejni pregled, lahko pa da ima vzrejno prepoved. V obeh primerih je nakup mladička iz takšnega legla veliko tveganje.Možno je tudi, da ima vzreditelj ima z isto psico več kot eno leglo v koledarskem letu. Pravilnik dovoljuje samo eno rodovniško leglo na leto, saj se mora psica po kotitvi odpočiti. Rejci, ki parijo ob vsaki gonitvi, psico samo izkoriščajo v reprodukcijske namene. Posledica tega je izčrpana psička, za katero ni primerno poskrbljeno, kar se kaže tudi na slabši kvaliteti mladičev. Naslednji možen vzrok je, da vsaj eden od staršev nima rodovnika. Rodovnik, ki vam ga pokaže vzreditelj je bodisi lažen, bodisi pripada drugemu psu. Nekateri rejci trdijo, da mladiček nima rodovnika, ker je bil nadštevilen. To ne drži, saj vsi mladički v leglu dobijo rodovnik, če le imata starša vzrejno dovoljenje. Gre torej le za »marketinško« potezo, kako mešance prodati kot pasemske pse.
Primer za mačke: Za pasmo mačk maine coon je pogoj, da lahko vzreditelj sploh vzreja da so njegove mačke brez srčnih in kolčnih bolezni. Pasma je namreč dovzetna za bolezni srca in kolčno displazijo. Odgovoren vzreditelj svoje mačke ne bo paril s prvim samcem, temveč po potoval v po državi ali celo v tujino, da bo našel samca dobrega zdravja in eksterierja. Cene paritve so različne in tudi skok mora vzreditelj plačat, pa obiske razstav, obiskati mora vzrejni pregled, da njegove mačke pridobijo vzrejno dovoljenje. Mačjo mamo in potomce bo hranil z kvalitetno hrano, ki je navadno tudi dražja. K stroškom vzreje sodijo še razstave, saj sta vzreja in razstavljanje med sabo povezani. Stroški razstavljanja ene živali so minimalno vsaj 60-100 €, če je razstava enodnevna in v domači državi, v tujini cene hitro narastejo na stotine evrov, treba je pa vključiti še prevoz in prenočitve, če vzredielj obišče več razstav. Mačke je potrebno tudi cepiti, čipirati, izdati rodovnike, vpisati celotno leglo pri felinološki zvezi, razglistiti in izdati potne liste za celotno leglo. Zelo zaželjeno je tudi, da ima mladič opravljena testiranja za FIP, FELV, levkozo.
Cena kvalitetne mačke je takšna zaradi stroškov in odgovornosti dobre vzreje. Medtem ko prodajalec nerodovniškega legla navadno nima nobenih drugih stroškov kot osnove, pa še te zelo rad preskoči. Muck velikokrat niti ne cepi, čipi, niti nima znanja o kvalitetni hrani in oskrbi, kaj šele poznavanju svoje pasme in zdravstvenih težav, ki so dedno prenosljive.
Razlika med vzrediteljem/prodajalcem/preprodajalcem
Vzreditelj: Ima leglo registrirano, pari rodovniške živali z znanim poreklom in opravljenimi zdravstvenimi pregledi predpisanimi za pasmo.
Prodajalec: Je nekdo, ki nima znanja na področju felinologije, vzreje in navadno pari živali za lastno korist, na zakone se požvižga in se ne zaveda (ali se noče) škode, ki jo povzroča pasmi. Njegova legla niso registrirana, mladiči vprašljivega porekla in zdravja.
Preprodajalec: Pari nerodovniške živali., ki jih uvaža iz Madžarske, Slovaške, Poljske in drugih držav. Uvaža jih iz mačjih tovarn, kjer mačke kotijo po tekočem traku, so bolne, nepregledane, životarijo v kletkah, takšne živali zelo hitro poginejo ali imajo zdravstvene in vedenjske težave.
Najpogostejše laži preprodajalcev in prodajalcev
So »čistokrvni, le rodovnika nimajo«
Prodajalec nikakor ne more dokazati porekla svojih psov/mačk, kaj šele zdravstvenega stanja. Po definiciji Kinološke in Felinološke zveze Slovenije se živali delijo na rodovniške in mešance. Samo rodovniška žival je pravi predstavnik svoje pasme. Pri psih brez rodovnika poreklo ni znano, zato lahko verjameš le na lepe oči prodajalcu. Ne obstaja noben “čisto” in “umazanokrvni” pes.
Nehali so sesati pri materi, tako, da so na voljo za takojšnjo oddajo"
Psi in Mačke v tem obdobju nikakor niso sposobni zapustiti legla. Dobiti morajo še mnogo protiteles in tudi njihova mati jih mora še marsičesa naučiti. V tem obdobju poteka socializacija in dober vzreditelj bo živali navajal na okolje, ljudi, živali, zvoke, čistočo, da bo prihod k novim ljudem lažji.
"Cepite jih vi, to ni moja dolžnost"
Dolžnost vsakega vzreditelja je, da cepi svoje živali, to je osnova. Živali brez tega lahko umrejo za prenosljivimi boleznimi. Vzreditelj je dolžan mačke cepiti proti trem nalezljivim boleznim: mačji kugi, mačjem nahodu (virusno obolenje dihal) in levkozi. Pasjega mladiča pa pred najpogostejšimi kužnimi boleznimi (kužni kašelj, parvoviroza, pasja kuga, leptospiroza in kužno vnetje jeter)
Mladiča se prvič cepi med 6. in 8. tednom starosti, nato se cepljenje ponovi čez 3-4 tedne in nato po potrebi oz. presoji veterinarja še tretjič prav tako v razmiku 3-4 tednov od drugega cepljenja. Odgovorni rejci običajno poskrbijo, da so mladiči iz njihove vzreje pred odhodov v nov dom že vsaj 1x cepljeni proti kužnim boleznim. Prav tako morajo biti mladički večkraz razglisteni, čipirani že pri vzreditelju.
Vsak pes je poseben, unikaten in vreden ljubezni in dostojnega življenja. Niso pa vsi, ki imajo legla dobri ljudje. Izogibajmo se zaslužkarjem, parjenju neprimernih, celo bolnih psov, ali psov z vedenjskimi težavami, katerih lastnosti se prenašajo na potomce. Človek bi se naj pozanimal tudi o zavetiščih in mešančkih. Namreč mešančki so ravno tako ljubeči in unikatni, posebni kot pasemski psi. Dejstvo pa je, vsak pes je čudovito bitje. Ljudje, ki jih vzrejajo pa niso vedno!
“So vrhunski predstavniki pasme, le rodovnika nimajo”
Kako je to sploh logično? Vrhunski so po čem? A trdijo, da imata starša rodovnik? Zakaj pa potem nista opraviila vzrejnega pregleda? Če bi šlo za tako krasne, tipične primerke bi psa opravila vzrejni pregled in pridobila vzrejno dovoljenje. Četudi vam prodajalec trdi, da bi ga vse to preveč stalo ga mirne vesti zavrnite, takšen človek se ne bi smel iti vzreje, če človek nima denarja narediti vsega po predpisih naj raje to vlogo prepusti vestnim vzrediteljem.
Vzreja stane, vsaj tista odgovorna, namreč.
"Da, res so pasemski, le malo manjše/večje rasti so; midi, maksi, mini"
Ne obstaja noben midi, tiki, maksi, mini ! VSAKA pasma ima svoj standard predpisan za pasmo, vse ostalo so laži! Psi “mini” verzij pogosto obolevajo za zdravstvenimi in psihičnimi težavami.
Recimo pasma “mini yorki” ne obstaja! Standard pasme je od 1.8 kg do 3.2 kg.
KVALITETEN IN PRAVI VZREDITELJ Ne vzreja “mini” ali kakorkoli drugače poimenovanih “ekstremno majhnih” yorkijev!
Ekstremno majhni yorkiji so običajno bolj dovzetni tako za dedne bolezni kot ne dedne napake (odprte fontanele, predgrizavost, težave s srcem, zlomi kosti…). Druge pogoste težave vključujejo tudi diarejo ter bruhanje, ki zahtevajo pogoste izredne in drage veterinarske preglede in operacije. Pogosteje se tudi poškodujejo ter slabše prenašajo anastezijo, česar posledica je lahko tudi smrt.
Vsak vzreditelj ima lahko občasno zelo majhnega yorkija v leglu, medtem ko izključno neodgovorni vzreditelji načrtno vzrejajo ekstremno majhne yorkije. Prioriteta pri nakupu naj bo zdravje in ne velikost! Vsak odgovoren vzreditelj si bo prizadeval vzrediti yorkije , ki ustrezajo velikosti po standardu, kot ga določa FCI, saj le-ta velikost omogoča optimalno zdrave pse. Ravno tako vsak odgovoren vzreditelj pari izključno zdrave pse, brez dednih bolezni in opravi pomembne zdravstvene teste pred paritvijo. zaslužkarji. Čemu cena 450 eur? Za psa, brez znanega porekla in pod lažjo "mini"? Noben veterinarski strošek ( cepljenje, čip, potni list) vas ni toliko koštal, le požrtni ste denarja.
Dobro preverite vsakega vzreditelja, vaša žival bo družinski član nadaljnih deset in več let. Premnogokrat ljudje jočejo, ker jim žival prehitro zboli ali umre zaradi nepremišljenega nakupa. Ne dajajte denarja zaslužkarjem, saj kjer je povpraševanje, tam je ponudba.
Avtorica članka: Anja Kosi