Pa smo preživeli prvi dan v novem domu!

Veselje je neopisno! Vzrediteljici Slavi in Emanueli se še enkrat javno zahvaljujem za čudovito psičko, številne nasvete, ki sta mi jih dala, da sta mi vedno na razpolago in da dajeta svoje srce in dušo v vzrejo BŠO.

19.4. 7:45 - Moja prva misel ko se zbudim " Danes grem po ta malo!" Se preoblečem in samo upam, da mi bo obvezen šolski zdravniški pregled čimprej minil. In mi hvalabogu tudi je, saj sem zahtevala, da me čimprej pregledajo, ko so ravno želeli iti na malico sem jih prosila, da me pregledajo, saj grem po psičko v Ljubljano. In mi je doktorica rekla " No, te dolgoletne želje pa ti ja ne smemo preprečiti" :) Odhitela sem na avtobus štela minute in gledala na uro. Doma vzamem fotoaparat, vrečko s stvarmi za Sky , v kateri sem nosila povodec, priboljške, igračko, dekico, da ji bo lažje. In že sem sedela v avtu ves čas samo govorila, da se mi mama ni mogla nehat smejat. Bliže kot sem bila Ljubljani bolj je vznemirjenje naraščalo. Z mamo sva v vsem navalu čustev peljali kar mimo, a smo se hitro našli.

Ko sem vstopila je izza kota skoraj takoj pritekla moja mala Sky, ker sva z mamo imeli s seboj Ricky-ja, je sprva bila nezaupljiva a kar hitro je pristala v mojem objemu, me s tačkama primila za obraz in deležna sem bila nešteto poljubčkov :)

Kdo bi si mislil- ljubezen je bila zapečatena :)

Dobila sem vsa navodila, nakupila hrano, priboljške, opremo, ki je manjkala, prejela cepilno knjižico, listke s čipom, vzrediteljici sta ji še dali priboljške za na pot. :) Nato smo odšli na pijačo, kar s ta malo vred, kjer smo srečali še očka-Senako :) Naj povem, da se nisem mogla nehat čuditi kako dobri ljudje so tile njeni vzreditelji, sproščeni čisto "na izzy" a polni nasvetov in zgodb. Teme so kar tekle in tekle, debat ni zmanjkalo.

V bistvu pa smo ob slovesu kar vsi jokali, mešanica sreče in žalosti vzrediteljic saj njihova punčka odhaja, a sta veseli, da vesta, da gre v dobre roke. Tudi v meni je bil naval čustev.

V avtu je prvo minutko gledala za svojim domom potem pa sem jo preusmerila na igračko in priboljšek in se je malo zamotila, kasneje pa je kot ubita spala celo pot, vmes smo se ustavili in je takoj lulala.

Zaenkrat imava zelo kratke prehode, a mala navihanka veselo caplja zraven mene, šviga s ušesi, ona bi kar tekla in tekla, vse člane v krdelu dohajala, jo strogo brzdam :) Saj ne smeva obremenjevati kolkov. V dvigalo je že drugič šla brez težav, načeloma je faca, saj bi ves čas rada bila v naročju, za menoj hodi kot senca, je precej samozavestna. Doma so jo pa vsi vzljubili, živalski in človeški krdelniki.

Sponavanje je potekalo postopno, saj imamo še muco in samojedko. Brez nadzora pa sem jo danes za dve urci zaradi izpita v šoli morala pustiti, a sem jo pustila z Ricky-jem, ki mu 1000% zaupam, jo ves čas čuva, in ko ta mala zajoka jo tolaži. Nastavila sem ji radio, posteljo, priboljške oz. žvečilke, igrače in je počakala brez težav.

Od jutri naprej pa sem fraj samo za njo :)

Noč je minila brez težav, je spala do pol 4 zjutraj na moji roki, v postelji seveda :) Potem pa sva vstali in šli na sprehod.

Učim jo že sedi, je pa že pogruntala ukaze , " pridi" , "počakaj" in "not" ki ga uporabljam za ležišče :)

Tako je izgledal prvi sprehod