Prve počitnice-Morje Krk
Prišle so težko pričakovane počitnice :) Pred nami je bila 3-urna vožnja na otok Krk, na poti do tja smo se ustavili, da so si psi pretegnili tace, Sky je spala celotno pot do tja. S fantom sva si komaj kaj kupila za pit in za jest in sva s Sky že naletela na oboževalce, tokrat iz Amerike. Starejše gospe so bile navdušene nad njo, zanimala jih je pasma, ki je dotlej očitno niso poznale. Sky je kot vedno delila lupčke, Ne vem od kod ji ta zaupljivost in prijaznost do ljudi, ki mi je sicer nadvse všeč in me ne moti, ker vem za mnoge švicarje, ki so ne sigurni, nervozni ob družbi neznancev.Odpravimo se nazaj v avto in Sky spet dalje spi, nič nje ne moti =)
Ko prispemo se takoj počuti kot doma in po sprehodu zaspi. Prvi dan sva s fantom našla okoliško plažo na kateri smo se igrali, razkazala sem ji širine morja, in bila je predvsem srečna, da se lahko igra in da smo vsi okrog nje, ona pa v središču pozornosti. Nato smo se vozili po otoku, izstopili na turističnih točkah, plažah in hodili po mestu, polnem ljudi. Sky je strašno samozavestna, sploh za mladiča, ustraši se le kadar psi zalajajo na njo ali lajajo na sploh. A ji vsakič vlijem nov pogum z mojo samozavestjo in mirnostjo. In mi seveda sledi.
Dnevi so potekali ob spoznavanju novega okolja, naslednje jutro sva šli na plažo 50 metrov proč od apartmaja. Opazovali sva temno morje in oblačno nebo, oblake, globino morja. Za trenutek sem pomislila kako majhen je človek, kako majhni smo v resnici, brez moči. Narava ima toliko večjo moč. Bil je oblačen in deževen dan. vseeno smo raziskovali lepote Krka, te dni smo obiskali Crikvenico, Punat, Krk, Staro in novo Baško in vse okoliške kraje.
V četrtek je bilo deževno. Temu primerne so postale moje vedno globoke misli. Razmišljala sem kako sem točno 4 leta nazaj bila ob istem času na morju s nekdanjim fantom, in sva zbirala ime, za belega ovčarja če bi imela. Verjetno ne rabim omeniti, ime je bilo SKY :) Vstala sem na pomolu. Vstala sem pokončno in pogledala mojo Sky. Res je, da je z njo včasih težko.Je namreč najbolj hiperaktiven mladič kaj sem kdaj delala z njim, zato moram misliti 24/h na dan kako jo zaposliti, si izmisliti-sproti nove izzive zanjo, jo izmučiti, brez da obremenjujem njene še nerazvite kosti. Včasih je težko, ker spim odkar jo imam premalo. Časa zase skoraj nimam, poleg treh psov. A vseeno stojim tam na pomolu s ponosom, saj se mi je uresničila želja mojega življenja. Spustim se na kolena in jo stisnem k sebi in ji rečem " Ne veš kako dolgo sem te čakala..." Večer je. Začutim prve dežne kaplje na večernem sprehodu. Pod nama se razprostrira globoka črnina širnega morja, zvezd na nebu zaradi oblakov ni. Sky leži zraven mene, skupaj zreva v daljavo, vsaka s svojimi mislimi. Izbrala sem pomol, kjer imava mir v samoti. Osvetljuje ga luč, ki je edina svetloba v najini bližini. Nekaj metrov za nama je restavracija. Slišim vesele krike ljudi, zaznam njihovo srečo. In se obenem zavedam svoje, Pogledam Sky, ki m tokrat zre v oči. Za trenutek pomislim, ali ve kako jo obožujem. Ponosna sem na vsak njen korak. Zato ob vrnitvi v apartma s srečo v očeh povem kako mirno je ležala zraven mene in se prilagodila mojemu filozofskemu premišljevanju.
Dnevi so minevali. Sky je dobila ducate oboževalcev, otrok in starejših.
Igrala se je s labradorko, hodila v gneči, uživala ob vsakodnevni vožnji v nove kraje, občudovala galebe, morje, v katerega je šla do šapic, Jaz sem izkoristila njeno lepoto in jo fotografirala na vsakem koraku, da ne bom kdaj tako kot sem pri Nali rekla, da nimam dovolj fotk njenega otroštva. Izkoristim vsak trenutek tega napornega a obenem kratkega obdobja. Ven jo vozim na vsaki dve uri, ji dam da čimveč razmišlja, igra se s vsemi družinskimi člani. A mali hiperaktivki nikoli ni dovolj :) Zato sem ji zrihtala tudi sobni boks na katerega se počasi privajava. Namreč ona bi vse vtaknila v gobček, dirkala po stanovanju, uničevala, napadala ( iz igre) druge moje živali, kljub temu, da se ukvarjam z njo čez ves dan razen takrat ko spi. Bom jo morala zaposliti s kakšnim športom ;) Zdaj sva spremenili še sprehode. Več igre, norenja zunaj, da potem lažje spi doma. Naučili sva se do sedaj: Sedi, prostor, taco, daj pet, krog, preval, čakaj, sem, not, ( boks), pridi, prosi... In seveda razno razne igre. Odkar jo imam spim le okrog 5-6 ur na noč, sem utrujena, a tako pač je to. Sem se zavedala že preden sem šla po njo. Pa saj bo minilo si rečem, ko me zjutraj zbudi s skokom in lupčki.
Da se vrnem k počitnicam. Imeli smo postanke po lokalih kjer smo se ljudje in naši psi odžejali. Sky je kar se potovanj tiče neverjeten angel. Neproblematična, navihana, samozavestna, nič plašna. Povsod jo je polno :) Ne pusti mi, da bi mi bil dolgčas.
In da opozorim še mlade, če se odločajo za psa, vzemite v zakup še to, da bo morda fant kaj jezen , ker boste več s psom kot pa njim :D In ker ne bo več toliko časa za filme, dolgo spanje. Tega pač nekaj časa ob prihodu mladička ni.
A iz izkušenj, vse se miljonkrat povrne :) Na koncu je vse vredno.
Danes sem se kljub utrujenosti ( spala sem 4 ure in pol) iz srca nasmejala ko sem opazovala Sky in Nalo v tem blatnem vremenu divjati po gozdu, bila sta tako srečni... Blatno-srečni :) Doma je Sky sicer jokcala ko sem jo tuširalas toplo vodo, a za lepoto je treba potrpet :)
Res je lepo življenje s psi, morda nas pasjeljubcev kdo ne razume, a važno je, da v srcu vemo, da nam psi obogatijo življenje, Zaradi Nale in Sky, sem boljši človek. In tega mi ne more nobeden vzeti.
